Kristalinski osmij ima prav posebno mikro geometrijsko strukturo. Vsak rob posameznega kristala je obdan z linijo pod točno določenim kotom, ki meji na linijo sosednjega kristala. V primerjavi s strukturo človeškega prstnega odtisa se struktura osmija tudi po določenem času ne spremeni. Struktura osmija je tako rekoč večna. To nam omogoča največjo stopnjo varnosti prepoznave osmija, večjo od prepoznave človeškega prstnega odtisa.

Letna proizvodnja od leta 2019 znaša približno 1.000 kg. Od tega se velik delež uporabi za kristalizacijo, preostanek pa se v obliki osmijevih spojin uporabi v raziskovalno izobraževalne namene na mednarodni ravni.

Trenutna proizvodnja nenehno narašča, saj narašča tudi število pogodb z rudniki, ki ločujejo osmij od drugih kovin. Na tak način bo za proizvodnjo na voljo več osmija.

Kljub temu, da je osmij v surovi obliki (osmijev tetroksid) strupen, se uporablja v proizvodnji nakita ter v številne druge namene, na primer v medicini.

Celotna svetovna zaloga osmija, ki se ga lahko kristalizira, je dostopna Osmium inštitutu. Prav tako Osmium inštitut dostopa do zalog osmija, katere so bile najdene oz. izkopane v preteklosti.

Osmija ni mogoče kupiti iz zasebne lasti.

Od leta 2013 naprej. Leta 2013 je skupini švicarskih in ruskih znanstvenikov prvič uspelo predstaviti osmij v kristalinski obliki.

Z t.i. osmijevo gobo (osmij v surovi obliki) ni mogoče trgovati. Osmium inštitut kupuje osmij izključno v rudnikih in ne preko posrednikov ali morebitnih špekulantov. Osmij je v svojem surovem stanju strupen. Prodaja surovega osmija privatnim osebam ali vlagateljem ni dovoljena.

Dodaten razlog, zaradi katerega Osmium inštitut ne prodaja osmija v surovi obliki, je zelo drag in zahteven postopek ugotavljanja in potrditve pristnosti osmijeve gobe.

Vsi navedeni razlogi so privedli k temu, da je trgovanje osmija mogoče le s kristalinskim osmijem.

V primeru, da določeni izdelki osmija v spletni trgovini niso takoj dobavljivi, se preveri razpoložljivost želenega izdelka pri partnerjih, ki imajo na voljo določene izdelke v svojem skladišču.

Cena osmija se določi v trenutku naročila. Količina osmija pa je odvisna od cene na dan odpreme.

Pri izdelkih po meri je lahko postopek kristalizacije bolj zahteven. Četudi na izdelek čakate dlje časa, vam je ob nakupu izdelka dobava zagotovljena. Ob nakupu osmija je predplačilo naročila povsem običajen postopek.

Omejenost zalog osmija in težja dobavljivost osmijevih izdelkov predstavlja vlagateljem enega izmed glavnih razlogov nakupa osmija.

Četudi je bil določen izdelek izvzet iz ponudbe, obstaja velika verjetnost, da ga lahko ponovno izdelamo, saj je oblika izdelka že na voljo.
Pri zelo občutljivih izdelkih (na primer pri osmijevem obroču, ki je brez titanovega plašča zelo občutljiv) smo omejili proizvodnjo. Takšne izdelke zaradi previsoke občutljivosti izdelujemo le za posebne zbiratelje.

Standardni čas dostave novega, še ne obstoječega osmijevega izdelka oz. modela, obsega 1 - 3 mesece. Čas izdelave je odvisen od trenutnega števila naročil in od tega, ali so osmijeve ploščice že na voljo. Prav tako se čas dobave podaljša, če je potrebno nov model v obliki CAD šele ustvariti. Če pa želen model kot CAD zapis morebiti že obstaja, pa lahko ta izdelek prejmete že v nekaj tednih. Ploščico osmija, iz katere se bo izdelal določen model, je pametno imeti v lasti in na tak način skrajšati rok dobave želenega izdelka, saj v tem primeru naročite le izrez novega modela iz ploščice s pomočjo EDM postopka. Predstavljajte si ta proces kot skulpturo iz kamna, katerega kamnosek že poseduje, preden začne z delom.

Osmij je značilen po svojem edinstvenem modro-belem sijaju, kateri prekaša celo diamant.

Gostota: Osmij je najgostejši, naravno obstojen element (22,61 g / cm3) z gostoto, ki je približno dvakrat večja kot gostota svinca (11,34 g / cm3). To pomeni, da osmija ni mogoče ponarediti, ker bi jedro katerekoli druge kovine imelo manjšo gostoto.

Kristalna struktura: Šesterokotna zgoščenost.

Masni delež osmija v primerjavi z diamantom (443 GPa) znaša med 395 in 462 GPa. Osmij ima tudi najvišjo odpornost proti obrabi.

Trdota diamanta (kot minerala) po Mohsovi lestvici znaša 10, Mohsova trdota osmija pa doseže le 7,5. Ali to pomeni, da so diamanti robustnejši in stabilnejši od osmija?

Ne, diamanti niso trši od osmija. V kristalni strukturi obeh elementov je stabilnost enaka. Čarobna beseda je abrazija oz. mehanska obraba. Osmij ni tako trden kot diamant, oba elementa sta krhka, toda osmij je veliko bolj odporen proti obrabi.

Osmijevi izdelki, kot so gramska ploščica, 5-gramski obroč in 0,07 gramski diamant ter 30 gramski disk ne potrebujejo nobenega posebnega substrata kot podlago. Skozi postopek kristalizacije se oblikujejo osnovne oblike na substratih iz safirnega stekla, ki se po končanem postopku kristalizacije samodejno izločijo.

Tisti osmijevi kristali, ki so bili bližje podlagi iz safirnega stekla, imajo bolj fino strukturo. Izgledajo skoraj popolnoma ravni, a pod mikroskopom se njihova struktura lepo vidi.

Pričnimo z izrazom "zamenjljivost". Zamenljivost se ne naša le na to, ali je treba v določenem postopku za doseg želenega rezultata uporabiti določeno kovino. Izraz zamenljivost se lahko nanaša na to, ali je pri katalizaciji mogoče nadomestiti platino z železom. S tem bi platina postala zamenljiva in ne bi bila več uporabna. V tako veliki in pomembni indrustrijski panogi bi to seveda imelo velik vpliv na ceno in na celotni trg.

O zamenljivosti pa govorimo tudi takrat, ko lahko nadomestimo celoten postopek. Za batne obroče v avtomobilu ne potrebujete več nobenih posebnih kovin, če celotnega avtomobila ne poganja več bencin, ampak električna energija. Ali v primeru, da javni prevoz nenadoma postane tako dober, poceni in hiter, da avtomobilov praktično ne potrebujemo več.

To bi za osmij veljalo le v primeru, če bi se to vprašanje zamenljivosti porodilo. A to vprašanje pri osmiju ne pride v poštev. Seveda bi bilo mogoče npr. zgraditi trup podmornice z osmijem, tako da bi se lahko potopili v najglobljo točko zahodnega oceana (Marianski rov), zahvaljujoč se neverjetno velikemu modulu kompresije. Lahko pa se zgradi učinkovit ščit pred gama sevanjem za vesoljsko ladjo do Marsa. Osmij se lahko uporablja tudi kot superprevodnik pri nizkih temperaturah, da lahko brez električnega toka sprožimo električni tok. Toda vse te uporabe preprosto niso izvedljive zaradi majhne oz. omejene količine osmija, ki je na voljo. Tudi v obratnem primeru bi lahko osmij vedno zamenjali in nadomestili, saj se lahko tudi običajna podmornica potaplja zelo globoko. Kot drug primer, tudi običajna pilica nohtov je zelo obstojna, ne more pa doseči obstojnosti in zelo počasne obrabe pilice iz osmija.

Osmija ni mogoče nadomestiti, ne zdaj ne v prihodnosti. To je njegov pečat. Osmij je preprosto najredkejši in je v svoji kristalni obliki nedvomno najlepši izmed vseh kovin. Brez dvoma bo v prihodnosti osmij nadomestil del diamantov na trgu diamantov, nikoli pa ga ne bo mogoče nadomestiti z drugim materialom. Širjenje osmija bo verjetno prineslo s seboj tudi posebno obliko nadomestljivosti, saj bo zaradi svoje absolutne neponaredljivosti nadomestil gotovino mnogim premožnim ljudem, ki bodo želeli predati vrednost svojim naslednikom.

Fizika nas uči, da je vzporedno svetlobo mogoče ustvariti le na dva načina. Do vzporedne svetlobe pride s pomočjo lasetja ali pa s pomočjo oddaljene luči. Sonce je na primer eden izmed virov oddaljene luči; njegovi žarki potujejo na zemljo tako daleč, da ima njihova svetloba ob prihodu na zemljo minimalno širino, katere človeško oko ne more zaznati.
Takšno vzporedno svetlobo, kot jo ustvari sonce, ne more ustvariti noben drug vir svetlobe na Zemlji. Vsak vir svetlobe na Zemlji ustvari senco predmeta, ki ga držimo blizu vira svetlobe.

Če žellimo biti vidni od daleč, potrebujemo vzporedno svetlobo. Vsi se spominjamo romana ali filma, v katerem je Winnetou svojega brata opozoril na sovražnike s pomočjo ogledala na vrhu hriba. Vzporedna svetloba je tudi na veliki razdalji tako svetla, da jo lahko zaznamo s prostim očesom. Če nas taka svetloba tako rekoč "zbode" v oči, naši možgani zaznajo to svetlobo in pošljejo vidnemu živcu signal, da je ta neobičajna oz. nenadna svetloba lahko zelo pomembna.

Osmijev sij (t.i. "Osmium Sparkle") se lahko primerja z vzporedno svetlobo. Če nosite osmijev nakit na popoldanski zabavi in stojite na soncu, potem se sončni žarki vzporedno odbijajo od vašega nakita in dajejo vtis tisočerih majhnih ogledal. Drugi gostje bodo zaznali to svetlobo na isti način, kot je zaznal odsev ogledala na vrhu hriba Winnetoujevem brat. Takšna nenadna svetloba pošlje vidnemu živcu v človeškem očesu signal, kateremu sledimo. Opaženi boste. Osmijevemu sijaju ni kos noben sijaj diamanta, čeprav se tudi diamanti lepo bleščijo.

V primerjavi z osmijem, imajo diamanti le polprepustno površino. Če površins ne bi bila prepustna, potem se svetloba ne bi mogla lomiti in odbijati. Delež neposredno odbite svetlobe je pri diamantih neizogibno majhen, saj diamant sicer prepušča veliko svetlobe. Ker je hitrost svetlobe v diamantih drugačna od hitrosti svetlobe v zraku, se svetloba razgradi na njene sestavne dele (na valovne dolžine).

Takšen lom svetlobe je seveda zelo barvit, a energija posamezne barve je nižja kot energija t.i. bele svetlobe. Če naše oko ujame le en žarek diamanta, bomo videli določeno barvo, a energije ne bomo zaznali. Na večji razdalji se svetloba diamanta razgradi na valovne dolžine, kar pomeni, da se svetloba odbija v več različnih smeri. Zato lahko odsev diamantov opazimo le od blizu. Za damo večera, ki bo pustila nepozaben vtis, pride v poštev le "osmium sparkle".

Plemenite kovine na sobni temperaturi ne reagirajo s kemičnimi reagenti, kot so močne kisline in baze. Kako pa je z osmijem?

Kristalinski osmij je izjemno odporen na močne kisline in alkalije.

To bi razvrednotilo kovino in ceno!

Osmija ni mogoče umetno / sintetično proizvesti iz zelo preprostega razloga: gre za kemijski element, kateri že po svoji definiciji ni razgradljiv.

Diamante je mogoče proizvesti sintetično, tako da simuliramo visok tlak in temperaturo v jedru diamanta. To prisili ogljikove atome, da se prilagodijo strukturi diamanta. Ogljik je v nasprotju z osmijem četrti najpogostoješi kemijski element na svetu.

Ne, to se ne more zgoditi. Do obarvanja površin pride vedno zaradi kemijske reakcije, pogosto s kisikom, katerega reakcijski produkti se odlagajo na površino in tam spremenijo barvo in odsevne lastnosti. Pod naravnimi pogoji osmij ne reagira s kisikom ali z katero drugo spojino. Tudi pri zelo visokih temperaturah in pri nastanku osmijevega tetraoksida osmij ne porjavi, saj je oksid plinast in hlapljiv.

Vse razlike v barvi so izključno posledica usedlin drugih kovin iz reza ali iz rekacijske posode. Te barvne razlike se odstranijo s pomočjo klorovodikove kisline. Kondenzacija vlage v kristalni strukturi lahko povzroči tudi optične učinke, ki spremenijo sijaj. Poleg tega lahko kristalizacija povzroči jasno poravnavo kristalov, kar lahko izgleda kot posledica nalaganja usedlin.

Da, v zelo majhnih količinah. Vendar se kovina na nekovinski žici takoj zmanjša. Posamezni atomi osmija se električno prenesejo na žico in se na njej odlagajo. Neprekinjena žica ima sobno temperaturo in s tem takoj ohladi osmij. Postopek poteka tako hitro, da o nastanku osmijevega tetraoksida ni mogoče govoriti. Le nekaj atomov se uspe osvoboditi redukciji in ubežati v obliki osmijevega tetroksida. V žičnem EDM postopku vonja po osmijevem tetroksidu zaradi tako neznatnih količin ni mogočezaznati, niti čisto od blizu.

Ponaredki osmija – misija nemogoče!

V svoji kristalinski obliki ima osmij popolno ustaljeno obliko, ki je ni mogoče reverzibilno spremeniti. Zlato ima spremenljivo obliko; zlato lahko ponaredite s preprosto prevleko iz volframa, saj
je gostota obeh elementov zelo podobna. Osmij ima poleg tega največjo gostoto, ki je noben drug element in no-
bena druga kemična spojina ne moreta doseči.

Kristalna površina osmija je podobna edinstveni strukturi posameznega prstnega odtisa, kar osmiju zagotavlja ektremno visoko stopnjo varnosti in prepoznavnosti.

Pojasnilo:

Pri identifikaciji prstnega odtisa se uporabijo linije in razvejitve teh linij.

Pri identifikaciji osmija pa se po analogiji uporabi vsak rob kristala, ki se nagiba v tridimnezionalnem prostoru in ob vstopu v kristal poda rob znotraj osnovne ravnine kovine in ima ob tem jasno prepoznavno površino. Poleg tega izstopa vsak kristal iz materiala na podlagi svoje jasne prepoznavne dolžine.

Že v običajnem osmijevem diamantu, velikem samo 3 mm, je več kot 1.000 takšnih mikroskopskih sledi.
Ko govorimo o velikosti mikroskopskih delcev, imamo v mislih vsaj milijon sledi. Pri večjih površinah osmijeve strukture se številko sledi še bolj poveča.

Zanesljivost te prepoznave je matematično gledano 10.000 krat večja od zanesljivosti prepoznave prstnega odtisa. V resnici je dejanska varnost mnogo večja, kot le 10.000 krat. Natančnega števila ni mogoče določiti, saj lahko v osnovni strukturi osmija analiziramo vedno manjše strukture znotraj prvotne strukture.

Analiza gostote osmija nam zagotavlja dodatno varnost, da osmija kratko malo ni mogoče ponarediti.

Pri ponaredku zlata se pogosto uporabi košček druge kovine s podobno gostoto, katerega se prekrije oz. prelije z bolj ali manj debelo plastjo zlata. Ali pa se zlato palico napolni z drugo kovino.

Ker ima osmij največjo gostoto izmed plemenitih kovin, ponaredkov na tak način ni mogoče izdelati. Po gostoti je osmiju najbližje iridij; iridij se po svoji gostoti od osmija razlikuje le za stotinko grama. Kljub temu je osmij nemogoče ponarediti z iridijem, saj sta obe kovini visoko taljivi, kar posledično privede do izgube oblike druge kovine, če bi prvotno kovino želeli obliti. Ta primer je vendarle hipotetičen, saj se osmij na trgu pojavi v zelo tankih strukturah, kar pomeni, da prava notranjost osmijevih oblik tako rekoč ne obstaja.

Poskus kristalizacije iridijevih paličic je bil prav tako neuspešen, saj ima iridij drugačno kristalinsko strukturo od osmija, kar lahko vidimo že na daleč s prostim očesom.

Ne, postopek kristalizacije ni patentiran. Da se določen postopek lahko patentira, je potrebno natančno pojasniti vsak korak postopka. Pridobitev patenta je smiselna takrat, kadar obstaja tveganje, da bo postopek odkril nekdo drug. Pri osmiju pa večje tveganje predstavlja sama pridobitev patenta, saj bi se s tem moral celoten postopek natančno razložiti, kar bi lahko nehote prišlo v roke drugim osebam. Pridobitev patenta bi povečala tveganje za posnemanje postopka kristalizacije. Tak plagiat postopka je sicer prepovedan, vendar ga ni mogoče nadzirati in dokazovati sodno pravico po vsem svetu. Poleg tega so patentni postopki za registracijo in uveljavitev zelo dolgotrajni. Najbolje je, da postopek ostane v "črni skrinjici" in ni javno dostopen. Na tak način ne more priti do imitacij postopka pridobitve osmija. Do postopka uspešne kristalizacije osmija je prišlo po večih laboratorijskih naključjih in nevarnih izkustev, ki so bila splet trenutnih okoliščin, katere na isti način ne morejo ponovno privesti do odkritja postopka kristalizacije.

Plemenita kovina je redek kovinski element visoke vrednosti, ki ni radioaktiven oz. je manj radioaktiven kot ostale kovine. Plemenite kovine ne morejo biti umetno proizvedene (torej se pojavijo v naravi). Običajno so nodularne in imajo visok sijaj.

Med plemenite kovine uvrščamo osem elementov:

• Kovini, ki se uporabljata za izdelavo kovancev: Zlato, srebro.

• Kovine, iz skupine platine: rutenij, rodij, paladij, osmij, iridij in platina. Imajo podobne fizikalne in kemijske lastnosti. Običajno jih v naravi najdemo skupaj, dodatno jih pa lahko razvrstimo na naslednje geološke podskupine:

• V skupini iridija in platine najdemo naslednje elemente: osmij, iridij, rutenij.

• V skupini paladija in platine najdemo naslednje elemente: rodij, platina, paladij.

Da, tako to je in tako bo tudi ostalo. To je standardni odgovor. Vendar nikoli ni pametno slediti neki izjavi čez tisočletja, brez da bi preverili, ali skozi vse spremembe tega sveta, to še drži. Zagotovo še vedno drži dejstvo, da se z zlatom trguje na zelo likvidnem trgu in da se posledično lahko zlato hitro proda na skoraj vsakem apoenu. Cene so zmerne do nizke; zaradi neverjetne količine zlata, ki je kljub velikemu povpraševanju še vedno dostopna, se cene zlata bolj ali manj nižajo.

Na prvi pogled je to dobra lastnost, saj je namen zlata ohranjanje vrednosti. Cilj take strategije je nenehna rast vrednosti zlata. Kljub temu se tisti, ki je boljši, vedno domneva kot sovražnik. Vsekakor je pri tveganih odločitvah v svojem skladišču plemenitih kovin vedno pametno ohraniti povečanje vrednosti.

Pa si oglejmo to krizo od bližje. Če bi v neki državi resnično izbruhnila vojna ali pa bi prišlo do zrušitve eine izmed mednarodno sprejetih valut, v tem primeru plemenite kovine pridobijo na vrednosti. Iz takšnega scenarija sledita dva zmagovalca. Prvega zmagovalca predstavljajo industrijske kovine, npr. kupfer, katerih na vojnih območjih ni mogoče izkopavati ali jih izvoziti. To se je zaradi teroristiönih groženj večkrat zgodilo pred nekaj leti v posameznih državah.

Drugega zmagovalca predstavljajo plemenite kovine, ki na splošno nimajo industrijskega pomena. Vsekakor niso industrijske panoge odvisne od določene količine zlata, katero bi redno potrebovale. V resnici je tako, da je vedno na voljo količina zlata, ki je npr. potrebna za izdelavo računalniških čipov. Bolj je vprašljivo, če bi v primeru vojne izdelava računalniških čipov sploh bila omogočena.

Zato se določene plemenite kovine uporabljajo kot nadomestna denarna valuta. V nasprotju z vsemi papirnatimi valutami na svetu, plemenite kovine ne morejo biti nikoli in pod nobenim pogojem podvržene inflaciji. Plemenite kovine so fizično prisotne. Toliko količine, kot je imate, imate - nič več. Ponatis je na trgu plemenitih kovin nemogoč!

Dandanes lahko trgovanje z osmijem iz naslednjih razlogov izjemno toplo priporočamo:

Količina osmija je v zemeljski skorji omejena na 44.000 kg. Osmija čakajo veliki porasti vrednosti. Osmij je nova valuta premožnih ljudi. Osmija ni mogoče ponarejati, saj ni mogoče ponarediti njegove edinstvene kristalne strukture, ki je 10.000-krat bolj zanesljiva od prstnega odtisa. Podatkovna zbirka osmijeve identifikacijske kode je varno shranjena v bazi, v katero ni mogoče udreti. S kodo za spremembo lastnika lahko osmij v nekaj sekundah prenesemo na drugo osebo kjer koli na svetu.

• Osmij ima najvišjo gostota izmed vseh plemenitih kovin.

• Stabilna cenovna rast.

• Osmija ni mogoče ponarediti.

• Možnost trgovanja na mednarodni ravni.

• Glede na količino najredkejša plemenita kovina.

• V primerjavi z osmijem, je zlata na Zemlji še veliko. Vsak dan se odpira še več rudnikov zlata. Cena zlata je zelo nestabilna in doživlja nepredvidljive vzpone in padce. Z zlatom se trguje na različnih borzah po svetu, kar pa se pričakuje tudi za osmij.

• Osmij je glede na vrednost najbolj dragocena plemenita kovina na svetu in ima izjemno visoko stopnjo gostote. Vrednost 4 cm³ osmija lahko primerjamo z vrednostjo dragega športnega avtomobila.

• Za razliko od zlata osmija ni mogoče ponarediti. Ker ima največjo gostoto izmed vseh plemenitih kovin, njegovega jedra ni mogoče nadomestiti s poljubno kovino, ki bi imela enako gostoto.

• Zlato pravzaprav ne spada med redke plemenite kovine. Z zlatom trguje veliko število ljudi. Kljub temu prevladuje prepričanje, da zlata ne bo zmanjkalo, medtem ko osmija predvidoma že čez 20 let ne bo več mogoče izkopati. Zato je osmij dostopen le v omejenih količinah v omejenem času.

• Po drugi strani pa je zelo pomembna tudi varnost. Četudi nekdo ukrade košček osmija, obstaja velika verjetnost, da se ta košček osmija nekega dne s pomočjo podatkovne baze osmija izsledi.

• Kristalna struktura osmija omogoča prepoznavo vsakega koščka osmija, v nujnih primerih (npr. v primeru kraje) ga je mogoča prepoznati tudi brez prisotnosti certifikata.

Ali je svetovna licenca glavnega Osmium inštituta, za trženje in certificiranje osmija, pridobljenega iz Švice, časovno omejena? Z drugimi besedami: Ali obstaja tveganje, da se na trgu pojavi dodaten vir oz. ponudnik trgovanja in certificiranja z osmijem, ki predstavlja konkurenco Osmium inštitutu?

Svetovna licenca krovnega Osmium inštituta ni časovno omejena ali ogrožena, če Osmium inštitut upošteva vse zakonske določbe in skrbi za trženje. V primeru, da Osmium inštitut krši zakone ali ne omogoča trgovanja, preide licenca na Švicarsko družbo, kjer se osmij kristalizira. Ker osmium inštitut stremi k skupnemu cilju, vzpostaviti sistem trgovanja, ki je varen za vse udeležence (proizvajalce, trgovce in kupce), je možnost izgube licence zelo majhna.

Skoraj nemogoče je kopirati tako zapleten in zelo občutljiv postopek, ki je lahko v laboratoriju tudi zelo nevaren. Zelo težko je nadzorovati tako visoko temperaturo in tlak.

Dejansko bi bilo treba identificirati in kopirati več kot 160 posameznih proizvodnih stopenj. Vsaka stopnja lahko traja več kot tri mesece, pod pogojem, da je postopek proizvoda že poznan. Trajalo bi lahko vsaj 40 let, da bi se imitirala celotna proizvodna veriga. Možnost, da se postopek izvede hitreje, dejansko ne obstaja.

Trenutno stopnja proizvodnje popolnoma zadosti trenutne potrebe po osmiju na trgu. Sicer pa se lahko stopnja proizvodnje vsake tri mesece podvoji. Do tega bo prišlo s povečanim povpraševanjem. V glavnem je ob vnaprejšnjem plačilu mogoče dostaviti vsak izdelek; v skrajnem primeru (izdelki po meri) znaša dobavni rok šest emsecev.

Vse razpoložljive oblike in izdelke najdete na https://www.buy-osmium.com/si/box/. Če v tej spletni trgovini izberete obstoječ izdelek, Vam ga dostavimo takoj.

Najpomembnejše tržne panoge za prodajo kristalinskega osmija so: investicijski in finančni trg ter draguljarju in izdelovalci nakita.

Ko se osmij enkrat uporabi v nakitu (na primer v dragem prstanu ali ekskluzivni uri), osmij trajno odstranimo s trga.

Kot posledica se pojavi manjša razpoložljivost osmija na trgu, kar pa bo pripeljalo do zvišanja cene osmija. Tako bodo lahko investitorji in draguljarji osmij odkupovali le od aktualnih lastnikov osmija. Ta scenarij je imenovan tudi kot "Osmium Big Bang".

Strokovnjaki govorijo o Bigbangu takrat, kadar pride do izjemno hitrega skoka cen. Do Osmium Bigbanga bo prišlo takrat, ko osmija ne bo več mogoče pridobivati iz rudnikov. Osmij se namreč v rudnikih nahaja le v omejenih količinah.

Ko bodo zaloge osmija v rudnikih pošlje, bo osmij mogoče kupiti le od investitorjev / vlagateljev. Prišlo bo do ekstremnega porasta cene osmija. Strokovnjaki omenjajo celo t.i. "cenovni rally", saj vsak vlagatelj svojih zalog osmija ne bo želel prodati, drugih virov osmija pa ne bo na voljo.

Osmium bigbanga ne smemo zamenjati s poligonom špekulacij nepremičninskega trga. Omejene zaloge osmija so dejstvo, pomanjkanja osmija pa ni mogoče nadomestiti ali izenačiti.

Ponudba polizdelkov na področju kristalnega osmija je razdeljena na štiri segmente:

Dolgoročna stvarna investicija

Kristalni osmij je za investitorje na voljo v obliki investitorskih diskov velikega premera, običajnih diskov, pravokotnih ploščatih ploščic in kvadratov. Vse navedene naložbene oblike so na voljo brez pribitkov za predelavo in se za njih plača točna cena na gram. Zaradi tega so taki kosi osmija še posebej primerni za dolgoročno naložbot. Vse omenjene oblike lahko brez stroškov zamenjate za druge oblike iz iste skupine. Postopek omogoča zbiranje majhnih kosov in njihovo pretvorbo v velike kose. Druga možnost je, da se veliki kosi potopijo v majhne kose in se tako olajša delna prodaja. V okviru vsake zamenjave je mogoče vzporedno povečati tudi obseg opredmetenih sredstev z izbiro kosov, ki po teži brez dodatnega napora odstopajo navzgor.

Predhodno razrezani majhni predmeti

Drugo kategorijo sestavljajo tako imenovane oblike, ki so že predhodno razrezane za predelovalno industrijo. Ta kategorija vključuje osmijeve diamante kot okrogle oblike, osmijeve zvezde kot konkavne zvezde s štirimi vogali ter osmijeve trikotnike. Pri teh predmetih je med rezanjem malo odrezkov zaradi geometrijske nasprotne oblike, ki se običajno pojavi na robu diska. Izguba pri obdelavi je prav tako majhna, vendar še vedno omembe vredna zaradi velike dolžine oboda glede na majhno površino. Nizki stroški predelave in pakiranja se prištejejo k stroškom odreza, odrezka in izgube.

Kategorizirane in predhodno izrezane posebne oblike

Tretja kategorija so vse vrste oblik, pri katerih zaradi kompleksne oblike nastane več odrezkov. Sem spadajo na primer kuščarji, srčki, črke, padajoče zvezde in drugi predmeti, ki ne morejo prikazati geometrijskih posebnih oblik v medsebojnem razmerju. Ti kosi so manj primerni za materialne naložbe in so na voljo zbirateljem ter proizvajalcem luksuznih izdelkov in nakita.

Nekategorizirane posebne oblike

Četrta kategorija so posebne oblike katere koli vrste, ki ob naročilu za izdelavo niso bile kategorizirane in so predvsem posebna naročila. V to kategorijo spadajo na primer posebni vložki za posebne vzorce ali izrezi logotipov. Zahteve za posebne oblike obravnava podjetje Oslery GmbH. Pribitki za odrezke, izgube, programiranje, ravnanje s stroji, majhne količine, kratke proizvodne čase in oblikovanje novih kategorij certificiranja so vključeni v ceno ob pripravi ponudbe. Cenovni zahtevek, ki se v celoti zaračuna ob naročilu, stane 69,- EUR na obliko. Pri serijski proizvodnji 5 kosov ali več se cene za posebne oblike bistveno znižajo.

Inštitutom nakup/odkup osmija ni dovoljen, saj je Osmium inštitut po zakonu zavod, katerega primarna naloga je certificiranje in ne trgovanje. Po zakonu je trgovanje z osmijem v imenu inštituta celo prepovedano.

Kot lastnik osmijevega izdelka imate možnost izdelek prodati zlatarjem, drugim izdelovalcem nakita ali vlagateljem. Obstaja velika možnost, da osmijev izdelek prodate za zelo dobro ceno, saj gre za zelo hitro rastoč in razvijajoč se osmijev trg priložnosti.

Iz tega razloga vam je na spletnem mestu www.osmium-marketplace.com na voljo osmijeva tržnica. Tržnica je neodvisna od Osmium inštitutov in je v lastni podjetja Osmi-Safe GmbH. 

Če bi radi določili ceno za prodajo svojega osmijevega izdelka, Vam bo naslednja spletna stran v pomoč: www.osmium-preis.com

Vlagatelji, ki kupujejo osmij, predvidevajo da bo do pomanjkanja osmija prišlo v dokaj hitrem času, s tem pa bo bliskovito narasla vrednost osmija. Prepričani so tudi, da se bo povpraševanje po osmiju na trgu nakita zelo povečalo.

Osmij je bil pred nekaj leti precej nepoznan. Vlagatelji opzorjajo na vedno večjo odprtost trga plemenitih kovin za osmij.

Od česa naj bo odvisna Vaša odločitev o tem, kateri izdelek osmija kupiti? Kateri polizdelek želite prenesti naslednjim generacijam, kateri izdelek nakita želite izbrati? Ta odločitev naj bo odvisna od oblike poliizdelka!
Za izdelavo osmija v industriji nakita, v zlatarnah in draguljarnah, se uporabijo smijevi diski ali paličice, iz katerih se lahko želen izdelek izreže oz. obdela v nakit.
Pri rezanju se oblike namestijo na disk ali paličico tako, da je čim manj prekomernega/odpadnega materiala. Osmijevi robovi, ki skozi postopek rezanja odpadejo, niso več uporabni. Morali bi se ponovodno utekončiti skozi destilacijo, kar je zelo drag in zahteven postopek.

Za klasične vlagatelje se tako priporoča nakup končnih izdelkov v obliki diamantov, zvezd ali zvezdnih vrstic, saj lahko te izdelke lažje prodajo zlatarjem. Ljudje, ki naložbe povezujejo z nakitom, lahko seveda kupijo tudi druge oblike osmijevih izdelkov. V vsakem primernu je pri nakupu osmijevih diskov in paličic potrebno poudariti, da gre za poliizdelke, ki so uporabni za vsak rez. Tem večja je površina diska, tem bolj enostavno je izrezati poljubne oblike brez večje izgube materiala. Prav tako se osmijevi diski in paličice radi uporabijo pri trgovanju z drugimi vlagatelji ali bankami.

Za vse vlagatelje nasplošno velja, da je potrebno cilj usmeriti v naložbeno obdobje med 10 in 15 let. Osmij ni namenjen kratkoročnemu in špekulativnemu trgovanju.

Površina obsega osmijeve paličice v postopku izreza neizogibno odpade, saj zunanjega roba ni mogoče vključiti v postopek izreza. Iz tega razloga se poskuša izrezati predmete iz sredine paličice. Na podlagi tega pa mora biti površina sredine še posebej velika v primerjavi s premerom.

Iz tega sledi, da imajo večje paličice in ploščice manjšo izgubo površine in so zato za vlagatelje cenejše. Z večjim denarnim zneskom, ki Vam je na voljo, je smiselno kupiti največji izdelek namesto več manjših izdelkov.

Izjema so predhodno izrezani izdelki v obliki živalic, diamantov, zvezdic ipd. Ti izdelki se prodajo v svoji končni obliki in niso vezani na postopek rezanja.

Cena plemenitih kovin je odvisna od povpraševanja in ponudbe. Natančneje bi lahko to opisali tako, da je cena odvisna od tega, ali se bo našel kupec, ki bo zastavljeno ceno tudi plačal.

To načelo velja tako v vsakdanjem življenju kot tudi v markoekonomiji. Je pa nenavadno, da se nam načelo zdi nekoliko tuje, ko je v igri naše lastno premoženje.

Ponazarjamo Vam nekaj scenarijev, glede razvoja cene osmija v prihodnosti.

1. Zaloge osmija so pošle, osmija ni mogoče več kristalizirati. Novih zalog osmija ni več na razpolago. V tem primeru se bo cena osmija zagotovo izjemno povišala.

2. Zaradi izrednega stanja so ljudje prisiljeni zapustiti domovino. Tisti, ki imajo v lasti osmij, bodo osmij vzeli s seboj. Spet drugi, bodo poskušali pravočasno pridobiti osmij kot "ubežno" vrednostno sredstvo, na podlagi katere bodo zapustili deželo. Ker ima osmij izmed vseh kovin najvišjo gostoto, lahko med potovanjem v svojem žepu nosite vrednost veličastne vile.

3. Osmij je v omejenih količinah še vedno na voljo, izrednega stanja ni. Z osmijem se še naprej trguje, prav tako se osmij uporablja še naprej za izdelovanje nakita. Sčasoma se bosta neizogibno spremenila dva vidika: Razpoložljivost osmija se bo postopoma manjšala, zaloge bodo nekega dne pošle. Osmij, ki je vgrajen v nakit, vlagateljem ni več na voljo kot predmet trgovanja. Tako se količina osmija kot blaga rapidno zmanjšuje. Tudi takšno tržno gibanje predvideva povečano vrednost in višjo ceno osmija.

Zagotovo bi lahko opisali tudi scenarije, ki bi privedli do znižanja vrednosti in cene osmija. Izkušnje pa so pokazale, da bi tak scenarij bil mogoč le začasno na podlagi prodaje večje količine osmija na enkrat.

"Diamanti so večni" - legendarni slogan nizozemskega podjetja DeBeers, ki je desetletja nadzoroval trg diamantov.
To seveda ne drži, saj diamanti zgorijo v ognju kot običajen kos lesa. Po drugi strani so podvrženi mitu, da so nenavadno redki. Iz tega razloga so ljudje prepričani, da so diamanti neverjetno dragoceni. Moramo pa tudi iskreno priznati, da so diamanti preprosto zelo lepi.

Nekateri viri razkrivajo mit krvavih diamantov, ki naj bi ga določeno podjetje razvilo z namenom, spodkovati konkurenco. O tem, ali je to resnica ali le mit, je težko pametovati. Vsekakor si mogočna podjetja kaj takega lahko privoščijo, saj uživajo poseben status na globalnem trgu. Za dobro trženje porabijo veliko denarja. Tako je na primer Coca Cola pred leti izumila Božička in razširila to idejo po celem svetu. Mi pa pijemo Coca Colo v vseh letnih časih. Genialna marketinška strategija.

Trg diamantov se je počasi, a vztrajno spreminjal. Ko so se na trgu pojavili sintetični diamanti, je podjetje DeBeers začelo na veliko oglaševati. Javnosti so razkrili celo tehnologijo gojenja in pridobivanja diamantov in tako še pospešili prodajo. Lobistom tega podjetja je dodatno uspelo to, da diamantov ni potrebno številčiti ali jih kako drugače označiti. Ta poteza velja za zelo prefidno. Sintetični diamanti imajo namreč popolnoma enake karakteristike kot naravni diamanti, ki v lasti družinske dediščine nenadoma izgubijo svojo vrednost.

Zanimivo je, da ponuja DeBeers tudi napravo, ki zmore najti miniaturne razlike v kristalni plasti diamantov. Smešno je, da so pri tej prepoznavi naravni diamanti slabši od sintentičnih. Njihovo sporočilo se torej glasi: "Cenjene stranke, pri nas lahko kupite sintetične diamante ceneje, splača se kupiti veliko diamantov!". Prodajno kampanjo argumentira DeBeers tudi z varstvom našega planeta, saj z odkritjem sintetičnih diamantov ni potrebno več izkopavati rudnikov. Seveda se ob tem podjetja, kot na primer Swarowski, počutijo ogrožena in napadena, saj je diamant postal tako poceni in dostopen, da se lahko uporablja kot običajen modni dodatek.

Če si ogledamo trg surovin, vidimo, da je ogljik ena izmed najcenejših surovin. Iz ogljika se lahko atom za atomom pridobijo sintetični diamanti. Ogljik tvori človeško telo vsakodnevno; z vsakim izdihom proizvedemo 80 mikrogramov ogljikovega dioksida iz hrane, ki jo užijemo.

Predpostavimo, da za en karat potrebujemo 0,2 grama ogljika, kar znaša 10.000 izdihov. Po 11 urah dihanja pridobino en karat. Prištejmo še stroške električne porabe. V kratkem času ugotovimo, kako si je DeBeers prislužil svoj diamantni (po)nos.

Še eden izmed razlogov več za nakup osmija: Z nakupom osmijevih diamantov si zagotovite tudi neponaredljivost.

Odgovor je jasen in očiten: Ne. Obstajata dva različna načina trgovanja z osmijem; kot veletrgovski oz. trgovski partner ali direktna prodaja kupcem, na podlagi katere prejmete provizijo.

Porazdelitev dela na področju prodaje je zelo preprosta. Lokalni osmijevi inštituti so zadolženi za uvoz osmija v določeno državo in za poimenovanje veletrgovskih partnerjev. Svoje veletrgovske partnerje poimenuje vsak lokalni inštitut le na svoji direktni ravni. Več ravni v tej strukturi ne obstaja! Cilj take strukture je, da ima veleprodajni partner resnično najvišji dobiček. Trgovski partnerji lahko trgovujejo z osmijem po celem svetu. Dostavo osmija do kupca bo vedno izvedel pristojni lokalni inštitut, ki je zadolžen za uvoz in carino v posamezni državi.
Trgovski partnerji kupijo osmij pri svojiem lokalnem intštitutu in ga prodajo naprej svojim kupcem/strankam.

Kot dodatno nagrado za posredovanje osmija novim posrednikom ali trgovskim partnerjem, smo razvili načrt provizij, kjer ob vpisu novega partnerja pridobite dodatno provizijo. Načrt provizije je razdeljen v tri stopnje, tako da se te nagrade lahko razveseli vsak partner.

Osmij ni le najredkejša plemenita kovina, temveč najredkejši neradioaktiven element nasploh. Glede na količino je osmija kar 1.500-krat manj kot zlata.

Za to, da dobimo eno unčo osmija (približno 30g), potrebujemo 250 do vrha napoljenih 40-tonskih tovornjakov platine. Unča osmija se prilega volumnu ene same kocke sladkorja. Na svetu je na voljo le približno 9 m3 osmija. Od tega sta približno 2 m3 osmija razgradljiva in primernaza uporabo. To predstavlja približno 44.000 kg osmija.

Histereza nastane, ko se proces začne sam uravnavati. Do tega pride v merilnih in upravljalnih sistemih zaradi zamude ali podaljšanega učinka po spremembi postopka. V metalurgiji pride do spominskih učinkov, kot na primer pri določenih kovinah, ki imajo spomin in se lahko zaradi temperaturnih sprememb povrnejo v prejšnjo obliko. Pri mehanskem postopko lahko pride tudi do napetosti, katera lahko povzroči razpoke v kovini. Tako lahko kovino večkrat upognete, a se bo sčasoma zlomila. To velja za vsako kovino v vsakem postopku obdelave, tudi za zelo dobra vzmetna jekla. Poleg tega ezoterika poučuje o tem, da si kovine in tekočine lahko zapomnijo posamezne učinke in nato vplivajo na ljudi. Vse ezoterične izjave o osmiju so popolna neumnost in jih nikoli ne bi smeli enačiti z znanstvenimi raziskavami.

Predvideva se, da je osmija v zemeljski skorji za okoli 9 m³. Od tega se lahko izkopa le 2 m³ osmija.
Toliko o znanstvenih izkustvih. Zanesljiva dejstva je težko pridobiti, na voljo so nam le zgodovinski podatki, ki jih osmijevi inštituti pridobijo od svojih partnerjev.

Kljub temu je zelo težko pridobiti točne podatke, ki bi bilo 100 % zanesljivi.

Je pa očitna ena razlika, ki se pojavlja v literaturi. Gre za število izločenega osmija (1300 kg). Pri tem številu gre za posledico seštevka večih mednarodnih virov.
Ni pa nujno, da se osmij od drugih kovin loči.
Če bi platina imela 99,99 % čistočo in bi se v 0,01 % nahajale druge kovine, na primer osmij, osmija ne bi bilo potrebno takoj izločiti. Šele, ko pride do nakupa osmija in je osmij tudi plačan, se lahko začne postopek izločevanja osmija iz platine.

Kakšne pa so posledice?
Posledice se kažejo v vedno manjših zalogah osmija v zemeljski skorji, neodvisno od tega, ali se osmij kristalinizira ali ohranja v surovem stanju. Tako bo osmija v naravi vedno manj. Če bi se izločil le delček izkopanega osmija, bi lahko polovico uporabili v medicinske namene, drugo polovico pa kristalizirali. Na tak način bi pridobili v enem letu 120 kg osmija, kar je povsem realno, čeprav tega prav tako ni mogoče trditi z zanesljivostjo, ki bi bila podrta s statistiko. Zanesljivejših statističnih podatkov še ni.

V prihodnje se bo tudi mobilnost spremenila. To bo najbolj vplivalo na proizvodnjo platine in paladija. V kolikor bodo plemenite kovine našle svoj namen in uporabo v vsakdanjem življenju, potem se bodo seveda še naprej izkopavale. Če pa bi kovine nenadoma izgubile svojo uporabnost, pa bi ta trg"ugasnil", saj se tako zahteven postopek izkopavanja in ločevanja ne bi več splačal.

Prav tukaj ima tudi osmij svojo veliko priložnost.

Cena osmijevega diamanta znaša trenutno eno desetino cene tradicionalnega diamanta. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo cena osmijevih diamantov dvignila. Diamanti so sicer čudoviti, a v primerjavi z osmijem preprosto niso redki.

Najpomembnejši vidik za dnevno določanje cene je količina oz. stopnja izdelanih končnih izdelkov osmija. Cene osmija se namreč ne določa preko klasičnega sistema trgovanja plemenitih kovin, ampak je odvisna od ponudbe surovega osmija, od povpraševanja po kristalinskem osmiju ter od uporabnosti. Kot stopnjo končnih izdelkov osmija se razume tista količina osmija, ki se uporabi za končni izdelek in je ni potrebno ponovno destilirati skozi zelo zahteven postopek.

S postopkom kristalizacije se je osmij na trgu plemenitih kovin zelo hitro uveljavil. Številni vlagatelji, ki so želeli biti med prvimi lastniki osmija, niso odlašali z nakupom osmija.

Čeprav je postopek kristalizacije tako rekoč odrl vrata trgovanju z osmijem, prvi izdelki osmija niso imeli takšne kvalitete kot današnji izdelki. Prve osmijeve okrogle ploščice so imele le do 3 mm premera.

Ti izdelki so bili prodani, ne vedoč, kakšen potencial bodo imeli v prihodnosti.

Dandanes je struktura zrn, ki so na površju kristalov, veliko bolj fina. To je le deloma posledica izboljšanega postopka kristalinizacije. Veliko večji vpliv na izboljšano strukturo ima izboljšana tehnika zagotavljanja kvalitete in repatriacija posameznih delčkov osmija v ponoven proces kristalinizacije. Reoatriacija (vračanje posameznih delcev v postopek kristalinizacije) je zelo zahteven in drag postopek. Postopek se mora ponoviti, pride do zamujene dostave - zgodi se celo, da se mora osmij do petkrat vrniti v postopek predelave, da se doseže kvaliteta, ki ustreza današnjemu standardu.

V samem začetku trgovanja s kristalinskim osmijem je bila težnja po boljši kvaliteti občutno prisotna. Urarji so zahtevali boljše površine, da se je lahko kazalec premikal prek številčnice, ne da bi se ujel. Ljubitelji in izdelovalci nakita so prav tako potrebovali površine, ki niso smele vleči nitk iz oblačil ali povzročiti poškodbe zaradi pregrobih posameznih kristalov.

Skozi skoraj mesečno izboljšanje kvalitete osmija, se je višala tudi proizvodna cena.

V današnjih časih na oblikovanje cene dodatno vplivajo številni drugi dejavniki..

Čeprav se nam na prvi pogled to res zdi tako, je v resnici nekoliko drugače. Pri nakupu osmija se vsaki fizični osebi obračuna DDV.

Pravico do odbitka vstopnega davka imajo podjetja s sedežem znotraj EU, ki ob nakupu osmija predložijo svojo identifikacijsko davčno številko za mednarodna plačila.

Prav tako so iz plačila DDV-ja izvzeta podjetja s sedežem v drugih tujih državah, katerim se davek obračuna na meji ob vstopu blaga v matični državi.

Izjema je skladiščenje osmija v državi, ki ni članica EU. Ker se osmij v taki državi le skladišči, ne pa tudi uvaža, plačilo davka še ni zapadlo. Carinski davek in davek na dohodek se obračunata šele, ko gre osmij v prodajo.

Nenazadnje se davek na osmij obračuna kupcu osmija, ki postane imetnik osmija. Pri nakupu in prodaji plemenitih kovin pa je treba upoštevati tudi pravila posebne ureditve: Če se izdelek nabavi z DDV, je davek mogoče odbiti, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za odbitek DDV. V primeru, ko davčni zavezanec nabavi blago, za katerega se ne more šteti, da ga opravi v okviru svoje dejavnosti, in zato nima pravice do odbitka vstopnega davka, tudi pri ponovni prodaji tega blaga ne nastopa kot davčni zavezanec in zato ne pride do obveznosti za obračun DDV-ja.

Kupec, ki osmij kupi pri prodajalcu ali preko inštituta, plača davek na dodano vrednost (DDV) neposredno pri nakupu. Pri nakupu osmija od fizične osebe pa je za kupca ugodno, če lahko osmij kupi za ceno, ki je za nekaj odstotkov nižja od bruto prodajne cene. Tako se davek sorazmerno porazdeli. S tem se kupec ni izognil plačilu davka..

V navedenem primeru si je prodajalec povrnil svoj denar skoraj v celoti, če predpostavljamo, da je cena osmija ostala enaka. Seveda pa se bo na podlagi številnih napovedi cena osmija višala. Če velja verjeti tem napovedim, se nam v prihodnosti obeta bleščeč dobiček.

Svetovni odbor osmija ("Osmium World Council") deluje kot forum povezovanja vseh akterjev na trgu osmija, od zlatarjev, do rudnikov, politikov in različnih društev.

Svetovni odbor osmija je del nemškega Osmium inštituta.

To je odvisno od trenutnega povpraševanja. Za najboljšo naložbeno strategijo se je izkazala naložba v vsestransko uporaben izdelek, na primer v osmijev diamant. Osmijev diamant se da vgraditi v nakit, brez da bi ga bilo potrebno spreminjati.

Kupci osmija so izdelovalci nakita, draguljarji, vlagatelji in drugi zbiralci plemenitih kovin.

Vsakemu kupcu lahko mirne vesti zagotovimo, da osmija ni mogoče ponarediti. Vsak izdelek osmija je označen s t.i. OIC kodo (identifikacijska oznaka osmija). OIC oznaka zagotovi varnost tudi pri nakupu oz. prodaji osmija med fizičnimi osebami. Po potrebi lahko lokalni osmiun inštitut izda nov certifikat pristnosti.

Fizične osebe lahko kadarkoli medsebojno trgujejo z osmijevimi izdelki. Med bodoče kupce osmijevih izdelkov uvrščamo tudi zlatarje iz celega sveta. Ker pričakujemo v prihodnosti še več povpraševanja po osmiju, se bo neposredna prodaja osmija od fizičnih oseb in investitorjev do zlatarjev in drugih izdelovalcev nakita še povečala.

Neposredno trgovanje osmija med fizičnimi osebami je s pomočjo osmium podatkovne baze res enostavno. Ta baza podakov omogoča prodajo ali nakup osmija izven osmijeve spletne trgovine, ki je v domeni Osmiun inštituta. Ne glede na to, sta pristnost in primerna cena osmija s pomočjo obstoječe zbirke podatkov zagotovljeni.

Priporočamo, da svoj izdelek osmija po nakupu obdržite vsaj nekaj časa. Kljub temu je to odlična naložbena priložnost.
Kljub temu, da osmij še ni dolgo na trgu plemenitih kovin, opažamo njegov hiter razvoj.
Najpogostejši kupci te posebne tržne panoge so zlatarji in drugi izdelovalci nakita. Da bi iz svojega nakupa iztržili najboljšo naložbo, Vam priporočamo, da osmij obdržite približno deset let, preden se odločite za prodajo.

Vrednost osmija se za vlagatelje poveča zlasti takrat, ko se osmij pojavi na sekundarnem trgu. Sekudnarni trg osmija predstavlja tiste kupce, ki kupijo izdelek osmija od prodajalcev oz. vlagateljev, katere pa uvrščamo na primarni trg osmija. Z drugimi besedami, primarni trg je trg vlagateljev, sekundarni trg pa je trg izdelovalcev nakita z osmijem. Le pri vgradnji v nakit se osmij tako rekoč (u)porabi in se v večini primerov več ne vrne na primarni trg.

Po eni strani je zaželeno, da se osmij uporabi za izdelavo nakita na sekundarnem trgu. A po drugi strani bi bilo zaželeno, da se osmij še nekaj časa ohrani na primarnem trgu in je vlagateljem po dostopnih cenah še vedno na voljo. Ravnovesje med ponudbo in povpraševanje bi bilo najbolj idealno v takšni obliki:

Večji del osmija posedujejo privatni vlagatelj, medtem ko je trg nakita umetno majhen. Takoj, ko želijo vlagatelji znova prodati v velikem obsegu in ustvarjati dobiček, mora biti sekundarni trg pripravljen sprejeti ponudbe, ne da bi cena padla zaradi večje ponudbe. 

Strokovnjaki predvidevajo, da bo osmiju kmalu uspel večji preboj na trg plemenitih kovin. Osmij si bo zagotovil svoje mesto, v tem času se predvida kratko obdobje konsolidacije, v katerem bo osmij na voljo po dobrih nakupnih cenah. Kmalu zatem bomo zaradi pomanjkanja osmija priča bliskovitemu dvigu cene. Ko bodo zaloge osmija pošle, bo osmij mogoče kupiti le od vlagateljev. Tako bi prvič v zgodovini plemenitih kovin prišlo do tega, da ene izmed plemenitih kovin ni več mogoče izkopati, kar bo tako za trg plemenitih kovin kot za vlagatelje povsem nova razsežnost.

Osmijevi inštituti zastopajo interese rudnikov in proizvajalcev osmija, saj so v prvi vrsti zadolženi za trženje in prenos blaga na trg. Recikliranje izdelkov ni v domeni inštituta.

Osmijevi inštituti so inštituti znanosti, ki skrbijo za uvoz, razvoj, izobraževanje, predstavitev in certificiranje osmija; odtod izvira tudi celotno ime inštituta: Osmim inštitut - zavod za razvoj, promocijo in izobraževanje. Kot taki, predstavljajo inštituti nevtralni organ.

Osmijevemu inštitutu neposredna prodaja osmija ni dovoljena; smernice svetovnega osmijevega odbora inštitutom celo prepovedujejo prodajo, saj bi inštitut na podlagi svojih informacij imel v primerjavi s partnerji in drugimi trgovci enormno prednost.

Platforme za nakup in prodajo osmija bodo zmeraj vzpostavila podjetja, ki so na tem podorčju strokovno podkovana. Najbolj uspešne prodajne možnosti predstavljajo vsekakor vlagatelji in zlatarji, draguljarji ter drugi izdelovalci nakita. Za kratkotrajne špekulacije osmij ni prava izbira.

Da, to je mogoče. Kupec prejme od prodajalca certifikat v originalu. S posebno optično tehniko lahko kupec primerja izdelek osmija s certifikatom. Na tak način se da zagotoviti pristnost osmija oz. skladnost izdelka samega s certifikatom. Sicer pa lahko na pristojnem Osmium inštitutu zaprosite za ponovno certificiranje (cena ponovno certificiranje večjih izdelkov znaša približno 70 €).

Posamezne osmijeve izdelke lahko preverite zelo enostavno z vnosom OIC identifikacijske oznake na spletni strani.

Vsaki fizični osebi je omogočen dostop do vpogleda cene posameznega osmijevega izdelka na spletni strani.